Lavičkova zbirka

Najobsežnejša slovenska farmacevtsko-medicinska zbirka, kulturni spomenik državnega pomena v lasti podjetja Lek; zaradi prenove je zaprta.

Začasno zaprto

Spletna stran Pot

Začasno zaprto. Zbirka je v prenovi in trenutno ni na voljo za ogled v živo; podatki so na spletni strani podjetja Lek.

O muzeju

Lavičkova zbirka je najobsežnejša farmacevtsko-medicinska zbirka v Sloveniji. Nosi ime po Bohuslavu Lavički (1879–1942), lekarnarju češkega rodu, ki je skoraj štiri desetletja zbiral starine iz vse Evrope. V Slovenijo je prišel leta 1909, od leta 1911 pa je vodil lekarno v Tržiču, kjer so ga nacisti leta 1942 ustrelili kot talca. Okupatorji so zbirko želeli odpeljati v Nemčijo, rešil pa jo je profesor Josip Žontar; po vojni so jo vrnili Lavičkovim potomcem, od katerih jo je leta 1978 odkupil Lek.

Zbirka se je ljubljanskim muzejem pridružila leta 1986, ko so jo prvič predstavili javnosti v takratni tovarni farmacevtskih in kemičnih izdelkov Lek. Leta 2002 je bila razglašena za kulturni spomenik državnega pomena. Lastnik je Lek, član skupine Sandoz, zbirka pa je v Ljubljani, v Lekovem poslovnem kompleksu na Verovškovi ulici.

Zbirko v grobem sestavljata knjižnica s 402 knjigama, med katerimi so inkunabule in dve strani Gutenbergove Biblije, ter farmacevtsko-medicinski pribor s približno 500 predmeti od antike do 20. stoletja. Znana je po prazgodovinskih in antičnih kirurških orodjih, keramičnih in drugih lekarniških posodah v dveh starih lekarnah iz 15. do 19. stoletja ter po majhnem lekarniškem kabinetu iz tirolske samostanske lekarne z ohranjenimi zdravili iz 16. stoletja.

Ne spreglej

Najobsežnejša farmacevtsko-medicinska zbirka v Sloveniji
Kulturni spomenik državnega pomena (od leta 2002)
Inkunabule in dve strani Gutenbergove Biblije
Prazgodovinska in antična kirurška orodja
Dve zgodovinski lekarni iz 15. do 19. stoletja