Foto: Doremo · CC BY 4.0 · Wikimedia Commons

Grad Dobrovo

Renesančni grad v Brdih z Viteško dvorano, lovsko sobo, kapelo sv. Antona Padovanskega in Galerijo Zorana Mušiča.

Začasno zaprtoVstopnina 8 €

Začasno zaprto. Po obvestilu na spletni strani Brda so muzejske zbirke na gradu zaradi vzdrževalnih del predvidoma zaprte do konca leta (leto ni navedeno).

O muzeju

V Dobrovem je grad stal že od 13. stoletja, a je skozi stoletja propadal. Na začetku 17. stoletja je na njegovem mestu zraslo novo renesančno poslopje, ki se je v razmeroma nespremenjeni podobi ohranilo do danes in velja za enega najlepših gradov na Goriškem. V tlorisu je skoraj pravilen kvadrat s simetrično postavljenimi stolpi na vogalih. Obzidje je bilo verjetno zgrajeno med drugo beneško vojno (1615–1617) in po koncu nevarnosti spremenjeno v arkadni hodnik.

Eden od stolpov je preurejen v kapelo, posvečeno sv. Antonu Padovanskemu; njene stene krasijo snete freske in kopije gotskih fresk iz severne Primorske. Med lastniki so bili grofje Colloredo, za krajši čas markiz Montecuccoli, od konca 18. stoletja družina Catterini-Erzberg iz Gorice, leta 1872 pa je posest s poroko prešla na družino de Baguer. V prvem nadstropju je Viteška dvorana z grbi plemiških družin in ohranjeno poslikavo pomorskega napada na mesto, v Lovski sobi pa so freske Clementeja Del Nerija iz leta 1894, ki prikazujejo posesti grofa de Baguerja.

Leta 1974 je grad prevzel Goriški muzej in ga med letoma 1979 in 1991 obnovil. Po obvestilu na spletni strani Goriškega muzeja muzej gradu do nadaljnjega ne upravlja več.

Ne spreglej

Renesančni grad s kvadratnim tlorisom in vogalnimi stolpi
Viteška dvorana z grbi in poslikavo pomorskega napada
Lovska soba s freskami Clementeja Del Nerija
Kapela sv. Antona Padovanskega z gotskimi freskami
Galerija Zorana Mušiča

Stalne razstave

Galerija Zorana Mušiča – Galerija v gradu, posvečena slikarju Zoranu Mušiču; med zbirkami je omenjena razstava njegovih grafičnih del.
Center za doživetje soteske Kožbanjšček – Doživetje soteske Kožbanjšček z VR očali, ob tem svetlobne table z zemljevidi Brd od 16. stoletja in video projekcija Zgodba o rebuli.